Kategorija: Zanimivosti

Čebele in nabiranje medu

Čebele so eden izmed ključnih elementov našega ekosistema. V ekosistemu opravljajo pomembno vlogo opraševalcev. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile čebele. Hkrati pa se jim lahko zahvalimo za pridelavo medu, enega izmed redkih prehrambenih izdelkov katerega uživamo nepredelanega. Danes poznamo približno 20.000 vrst čebel razdeljenih v sedem do devet družin. V Sloveniji je najbolj poznana – kranjska čebela. To je leta 1879 prvič opisal in poimenoval Pollmann. Kranjska čebela velja za eno izmed najbolj pribljubljenih vrst med čebelarji iz razlogov kot so visoka odpornost na razne bolezni in pesticide, hkrati pa veljajo za najmanj agresivne in najbolj delavne čebele. Kranjska čebela se znajde tudi v bolj poseljenih območjih, lažje preživi zimo in se hitro prilagaja spremembam v okolju. Te pridne delavke lahko tudi najdete na strehi hotela park, kjer imamo trenutno štiri panje, torej naša družina čebel šteje približno 50.000 kranjskih čebel. Cvetni prah nabirajo približno v treh kilometrov oddaljenosti. Glavna značilnost čebel na sploh je prilagojenost hranjenju z nektarjem in cvetnim prahom, s čemer hranijo tudi svoje ličinke. V ta namen imajo posebne strukture za prenašanje in shranjevanje peloda, največkrat v obliki posebno oblikovanih dlačic na telesu. Dlake čebel nosijo elektrostatičnii naboj, zaradi katerega se pelod »prilepi« nanje. Čebele najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki.

 

Najstarejšo upodobitev človeka, ki nabira med lahko najdemo v jami v bližini Valencije v Španiji in je stara vsaj 8000 let. Najstarejši ostanku medu pa izvirajo iz Gruzije, kjer so arheologi ostanke medu našli v glinenih posodah v grobiščih, ki so stari med 4700 in 5500 let.

 

Tudi naša majhna dežela se lahko pohvali z bogato zgodovino čebelarstva. Ta je svoj razcvet doživela v drugi polovici 18. stoletja na Kranjskem. V zadnjem desetletju smo lahko priča upadanju populaciji čebel. Večinoma krivdo pripisujemo povečani uporabi pesticidov in drugih sredstev. Prav, zaradi tega smo se v lanskem letu odločili, da tudi mi združimo moči z društvom Urbani čebelar. Eden izmed glavnih ciljev društva je povečanje števila urbanih čebelarjev in povečanje števila čebeljih družin v okviru mestnega okolja. Pretekli petek je v našem hotelu potekal dan odprtih vrat društva Urbani čebelar, kjer smo prvič letos pridobivali naš domač med. Pred tem je naš čebelar vsem obiskovalcem predstavil nekaj osnov glede čebelarstva in z veseljem odgovarjal na vsa zastavljena vprašanje. Kasneje je prišel na vrsto najbolj sladki del dneva, kjer smo prvič letos imeli možnost poizkusiti produkt naših pridnih delavk.

 

Med je eden izmed najboljših sladil, saj je večinoma sestavljen iz enostavnih sladkorjev. Mnogi mu pripisujejo tudi zdravilne učinke kot so pomirjevalni učinki pri raznih pljučnih boleznih in pozirivni učinki na prebavila. Seveda pa v naši prehrani sestavlja tudi pomembno prehransko dopolnilo.

 

Zanimiva dejstva:

 

  • V enem panju lahko najdemo tudi do 100.000 čebel
  • Matica lahko v dobi najintenzivnejše paše izleže do 2000 jajčec na dan, kar predstavlja dva krat večjo težo od matice
  • Ena čebela, bi morala za 1 kg medu oprašiti več milijonov cvetov oz. bi morala 7 krat obleteti svet
  • Čebelja družina letno porabi do 50 kg cvetnega prahu, do 60 kg medu in 300 litrov vode
  • Nabiranje medu ni prirojena lastnost in se je čebele delavke naučijo s opazovanjem drugih, starejših čebel
  • Najvišja hitrost letenja čebel na krajših razdaljah lahko znaša tudi do 45km/h