Kategorija: Novice

Svetovni dan čebel

»Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice …«. je čebelice opeval že znani slovenski pevec Lojze Slak. Slovenija je država s dolgo čebelarsko tradicijo. Decembra 2017 je tej majhni in zeleni deželi uspelo nekaj zelo pomembnega za cel svet – generalna skupščina Združenih narodov je v New Yorku na pobudo Slovenije razglasila 20. maj za SVETOVNI DAN ČEBEL. Letos bomo tako obeležili šele drugi Svetovni dan čebel, vseeno pa ta pridobiva  na prepoznavnosti po celotnem svetu.

V kratkem po razglasitvi je Evropska Unija hkrati prepovedala uporabo treh pesticidov, ki so se izkazali kot velik dejavnik pri izumiranju čebeljih vrst. S problemi kot so izumiranje in motnja razpada kolonije se precej pogosteje soočajo v ZDA, kjer se števila čebel vsakodnevno manjšajo. Glavni razlog za to je nenadzorovana uporaba nevarnih pesticidov. Približno tretjina celotnega svetovnega kmetijskega pridelka je odvisna od opraševanja, 90% tega opravijo čebele. Zaskrbljajoč je podatek da 84% vseh rastlinskih vrst v Evropi oprašujejo čebele. Torej izumrtje čebel, pomeni resno grožnjo za človeka.

Zakaj torej 20. maj? Maj je mesec prebujanja čebel in narave in 20. maj je rojstni dan Antona Janše (1734-1773). Anton je bil slovenski čebelar, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva. Svoje znanje je delil z učenci Čebelarske šole na Dunaju in velja za prvega učitelja čebelarstva. Po njegovi smrti so morali vsi čebelarski učitelji učili čebelarstvo po njegovi vsebini.

Slovenija od nekdaj velja za čebelarsko deželo, saj se lahko pohvalimo z bogato čebelarsko tradicijo. Danes v Sloveniji najdemo več kot 150.000 čebeljih panjev. V Sloveniji imamo 10.000 čebelarjev, ki se ukvarjajo s pridelavo medu. S povprečjem 5 čebelarjev na 1000 prebivalcev smo na samem vrhu držav članic Evropske unije. Kljub več kot 500 ton proizvedenega medu na letni ravni, tega še vedno uvažamo od drugod. Povprečen Slovenec letno poje 1,4 kilograma medu.

Kranjska čebela je naša avtohtona vrsta čebele in edina zavarovana avtohtona vrsta čebel v svetu. Njene korenine so strokovnjaki izsledili do Gorenjske regije. Kranjska čebela je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu in velja za eno izmed najbolj zaželjenih v svetu. Njene glavne lastnosti so marljivost, odpornost na škodljive insekte, ne velja za agresivno, odpornost na razne bolezni, zelo dobra orientacija, zelo primerna za urbano čebelarjenje, hitro prilagajanje okoljskim spremembam,…

Urbano čebelarstvo je nov fenomen v svetu, katerega lahko najdemo tudi v Ljubljani. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1925 na svojem vrtu zasnoval čebelnjak, s čim predstavlja tudi začetnika urbanega čebelarstva pri nas. Po podatkih mestne občine v Ljubljani delujejo 3% vseh slovenskih čebelarjev, ki skrbijo za več kot 4500 čebeljih družin. Prvi izmed teh se je pojavil na Cankarjevem domu, danes jih najdemo tudi v nakupovalnem središču BTC, na strehi centra kulture Španski borci, na strehi vlade RS, na strehi Kina Šiške in na strehi B&B Hotela Ljubljana Park.

Slovenija velja za zeleno destinacijo in je, kot potrdilo za to prejela ogromno nagrad v Evropi in po svetu. V Sloveniji zraven 2 milijona prebivalcev, prebiva še več kot 9 milijard čebelic. V Sloveniji čebelarstvo ne velja za industrijo, ampak čebelarjenje predstavlja način življenja.
Kot prvi v svetu smo razvili tudi nov inovativen turistični produkt – apiturizem. Danes je v Sloveniji registriranih že več kot 30 čebelarskih turizmov. Pri apiturizmu gre za edinstveno in nepozabno doživetje, kjer skozi izobraževanje in izkazovanje spoštovanja do okolja doživimo destinacijo. Pri nas se pojavljajo razne api-terapije, ki so že pokazale pozitivne učinke, tako lahko skozi obrazno masko vdihujete zrak iz čebelnjaka, se sprostite ob medeni masaži ali pa ob ležanju znotraj čebelnjaka skozi steklo opazujete delavne čebele. V Slovenijo danes prihajajo mladi in že izkušeni čebelarji iz celega sveta na izobraževanja.

Turizem Ljubljana ob tem dnevu organizira tudi brezplačno vodenje po Čebelji poti.